Kaj naredimo, ko smo tako zelo jezni, da nam kar vre v glavi in bi najraje drugi osebi »živčno« povedali, da je vse ona kriva? Kako nam je, ko smo tako žalostni, da mislimo, da ne bo nikoli bolje? Kaj vse se dogaja v naših mislih, ko smo zaskrbljeni in neprestano razmišljamo samo o tem, kako bomo stvari rešili, da bi se le počutili bolje?
Če nam bi kdo rekel, da ne potrebujemo dolge ure razmišljati o nečemu, kar doživljamo kot problem ali kot nekaj za nas neprijetnega ali da ne potrebujemo to isto odložiti v upanju, da se bo samo od sebe rešilo, mu najverjetneje ne bi verjeli. Zavedati se moramo, da nas želi naš um z mislimi prepričati v poznane načine reagiranja in soočanja s situacijami, saj deluje po načelo gotovosti in varnosti, ki se zgradita na podlagi preteklih izkušenj. Kar pa je našemu umu že poznano, največkrat ni tisto, kar je za nas najboljše. Vrtenje v začaranem krogu poznanega pa pogosto celotno situacijo in naše doživljanje samo še zakomplicira in oteži.
Soočanje s situacijami in čustvi, ki se pojavijo znotraj nas, lahko tudi zelo preprosto. Potrebna je le vztrajnost ter zaupanje nam samim in našemu telesu, da se zmore brez stresa in velike količine energije soočiti s čustvi in situacijami, v katerih se znajdemo.
In kaj je tisto, kar nam v resnici lahko pomaga?
Spodaj je naštetih nekaj možnosti, ki jih lahko preizkusiš v praski, ko se boš naslednjič zalotil/-a, da si odreagiral/-a tako, kot si nisi želel.
- Prepoznaj čustvo, ki ga doživljaš
Včasih je to precej težje narediti, kot se nam sprva zdi. Ampak ne obupaj. Če ne najdeš imena za čustvo, ki ga doživljaš, si lahko pomagaš s štirimi osnovnimi kategorijami: zaskrbljenost, žalost, jeza ali veselje ali pa preprosto s svojimi besedami opišeš to, kar doživljaš. Ko boš prepoznal, kaj resnično čutiš, boš lahko začel odvzemati moč čustvu skozi proces prepoznavanja vzrokov, vzgibov, ki so čustvo znotraj tebe povzročili.
- Ustavi se in preusmeri pozornost.
Zelo pogosto se nam zgodi, da nas čustvo popolnoma preplavi in zato odreagiramo na načine, ki ne želimo in so v nas že kar avtomatski. Če se zaveš, da si se znašel v nekontrolirani čustveni reakciji, naredi korak stran od tega, kar se dogaja in se osredotoči na fizične občutke, ki jih občutiš v telesu. To ti bo pomagalo, da boš svoje misli, ki so sprožile nezaželen vzorec reakcije, ločil od preplavljajočega čustva in boš ostal prisoten v sedanjem trenutku. S fokusom na sedanjem trenutku boš lahko našel ustrezen in zadovoljujoč odziv na to, kar se ti dogaja oz. se ti je zgodilo.
-
Bodi pozoren na dihanje.
Ko naše telo doživlja intenzivna čustva, se odzove na način ‘bega ali boja’. Poveča se izločanje adrenalina
v telesu, poviša se srčni utrip, dihanje postane bolj plitko, mišice se zakrčijo in postanejo napete. Globoko in umirjeno dihanje ti bo pomagalo, da se boš počutil bolj umirjeno in sproščeno. Globok vdih, podaljšan izdih – preverjeno deluje!
- Osredotoči se na svoje čute.
Ko te preplavi čustvo, ki popolnoma zaposli tvoje misli, ti povzroča frustracije, občutke brezizhodnosti, napetostjo, ti lahko osredotočanje na pet čutov (sluh, vonj, vid, okus in dotik) pomaga pri prestrukturiranju misli in zmanjšanju neprijetnih občutkov. Posveti minuto časa vsakemu od petih čutov in mu nameni celotno svojo pozornost, tako da svoje misli odvrneš od zavajanja, ko te skušajo prepričati, da so strahovi, frustracije, neprijetni občutki nujni in neizogibni. Bodi tokrat ti tisti, ki skušaš svoje misli »pretentati« in jim dokaži, da je vredno ostati v sedanjem trenutku, ki edini prinaša sproščenost in umirjenost.
- Poskusi z mišično relaksacijo.
Mišična relaksacija ti s sistematičnim krčenjem in sproščanjem mišic po skupinah lahko pomaga, da se umiriš ter sprostiš stres 
in napetosti iz telesa. Če imaš nekaj minut časa, da se v tišini in mirnem okolju leže ali sede umiriš, lahko po korakih sprostiš celotno telo. Gre za to, da vsako skupino mišic v svojem telesu najprej stisneš, zakrčiš, nato pa sprostiš in nekaj trenutkov uživaš v sproščenem občutku v delu telesa, ki si ga sprostil. Če nimaš dovolj časa, da bi sprostil vse skupine, se lahko osredotočiš na tiste na obrazu. Sproščanje obraznih mišic je namreč hiter in učinkovit način, da se znebiš občutkov stresa.
- Uporabi vizualizacijo.
Vizualizacija ti lahko pomaga pri sporočanju ali odvrnitvi od takojšne čustvene reakcije. Mogoče ti bo na začetku vzela nekaj časa in
prakse, ampak ko jo boš enkrat osvojil, ti bo zelo koristila pri spreminjanju stresnih trenutkov v trenutke, ko se boš počutil, da se s situacijo lahko samozavestno soočiš. Način vizualizacije, ki te bo sprostila, je najpogosteje ta, da si v mislih predstavljaš varen prostor, kjer se počutiš prijetno, udobno, sproščeno. Uporabi svojo domišljijo in ji zaupaj, da te bo pripeljala na kraj, ki je pravi zate!
Vse to je lahko »prva pomoč«, ko se znajdemo v situacijah, v katerih nas čustva in neprijetni občutki preplavijo ali ne vemo, kaj bi z njimi. Morda se zdi vse skupaj preveč preprosto.
Naš um namreč želi stvari zakomplicirane, da jim verjame.
Ampak v resnici so tiste prave stvari zelo zelo preproste, tako kot življenje, ko ga zaživimo brez navlake, ki si jo ustvarjamo sami.
Če želimo bolj dolgoročno in poglobljeno raziskovati svoje občutke in čustva ter se vračati k zaupanju vase, da se zmoremo v čustvenih situacijah odzvati tako, da nam je ok tudi, ko situacija mine, je psihoterapevtski proces tisti, ki nam lahko pri tem pomaga.