Ko se ženske odločimo živeti sebe, svoje življenje, se damo na razpolago tudi drugim ženskam.
Darovi, ki jih lahko prejmemo druga od druge, so neprecenljivi. So hranljivi. So zdravilni. So tisti pravi. Prinašajo radost, živost, mehkobo, aventičnost, jasnost, asertivnost. Prinašajo odpiranje, svobodo, polnost življenja, nešteto možnosti.
Resnično nismo same.
In ni osirmoašeno življenje tisto, ki nam ga je namenjeno živeti.
Imamo vse. Imamo dovolj.
Imamo sebe … in druga drugo, kjer je prostora za še več Sebe.
Vohaš ta prostor?
Vohaš sebe? Vohaš čisto podporo žensk okrog sebe?
Za vsemi strahovi, dvomi, nemogočim je to – to, kar v kosteh vemo, da je … da obstaja.
Življenje v povezanosti – s sabo – z drugimi.
In tukaj je varno.
Tukaj je mehko.
Tukaj je lahkotno.
Tukaj je ljubeče.
Tukaj se duše žensk povežejo in rojevajo Novo.
Novo, ki je tisto starodavno.
Duh žensk to ve, duh to prinaša, duh to vrača.
Dovoli svojemu telesu, da to utelesi.
Odpri ga … vsako celico svojega telesa.
Vdihni Novo. Vdihni Polno.
Dovoli si živeti.
Živeti sebe.
Samo to. In to je dovolj.
Ti si dovolj.
Vdihni občutek, da ti ni potrebno biti nič drugega kot to, kar si.
In ti za to ni potrebno narediti popolnoma nič.
Dovolj je, da si.
Popolnoma. Dovolj.