“Izberemo svoj srčni cilj in potem gojimo zvestobo, iščemo prave ljudi za podporo, negujemo svojo živost in vse, kar je v nas pristnega. Vse, kar je kaj vredno, raste počasi, tako kot otrok ali drevo, in ne sme biti pozabljeno. Danes pogosto spreminjamo cilje in navezanost je kratkotrajna. Verjamem v trajnostne postopke, ker je po mojem to zakon življenja: uspešno bo le, kar dolgo in do konca ljubiš.”

(Alenka Rebula)

Vsaka ženska v sebi nosi, sluti in čuti svojo srčno namero, ki jo usmerja v življenju. In za katero je poklicana, da jo živi – vsak dan – ne glede na vse.

Zaradi pogosto hitrega tempa vsakodnevnega življenja, si ne vzamemo dovolj – dovolj časa, podpore, negovanja, pogovora, tišine, sprostitve … Vsaka ve, kaj je tisto, kar si sama odteguje. In tudi če si to dajemo, se nam dogaja, da so to bolj površinske stvari, ki nahranijo naše srce kratkotrajno. Kaj pa je tisto, kar je zares trajno?

Navadno ne tisto, kar dobimo zlahka in na hitro. Vsaj sprva ne. Potreben je čas in dolga pot vase. Potreben je zavesten trud, da se prebijemo skozi omejitve, prepričanja, vzorce, ki smo jih ponotranjile tekom življenja. Potrebno je opustiti naučeno, da mehko usidramo v svoje globine, kjer se srečamo z našo pristnostjo, našo resničnostjo.

In globoko ljubeznijo.

Najprej ljubeznijo do sebe.

Tukaj se vse začne.

Za to ni bližnjic.

Najprej ljubiti sebe in zaupati sebi.

“Uspešno bo le, kar dolgo in do konca ljubiš.”

Ženska, ljubiš dolgo in do konca (tudi) sebe?