“Ko je nekaj zataknjeno, to lahko sprostimo z žalovanjem – in sicer, osvobodimo večjo zmožnost, da ljubimo.”
(Toko-pa Turner)
(Toko-pa Turner)
Za žalovanje je predvsem potreben čas. Nikoli ne moremo predvideti, koliko časa bo trajal intenziven proces žalovanja. Pogosto je potrebnih več mesecev, tudi let, da smrt bližnjega zares sprejmemo in na ravni srca razumemo. S tem ni popolnoma nič narobe. To je naraven proces soočenja z izgubo, ki zahteva svoj čas, veliko naše pozornosti, učenja, kako biti z bolečino, kako jo sprejeti in ji dovoliti, da nas preobrazi.
Velikokrat potrebujemo varen prostor, zaupanje, sprejemajoče poslušanje, ki ne sodi in daje nasvetov. Iskrena bližina ali čista tišina sta tisti, ki dajeta možnost, da izgubo in bolečino začutimo, da ostajamo z njo toliko časa, kolikor je potrebno in začenjamo razumeti, kaj se sploh dogaja. Večinoma se na začetku srečamo s šokom, za katerega se niti ne zavedamo, da je prisoten. Šele čez čas postaja izguba vedno bolj nekaj realnega, oprijemljivega. Včasih nas šele čez časa ‘zadane’, kaj se je zares zgodilo in šele takrat postane izguba nekaj zares dokončnega. V vsem tem času in še kasneje doživljamo različna čustva, ki so lahko zelo nepredvidljiva. Včasih smo jezni, obupani, drugič postanemo žalostni, lahko kar ‘brez razloga’ in takrat, ko imamo občutek, da je vse ok. Čustvenega doživljanja je v obdobju po smrti lahko veliko, pomembno je, da to opazimo in ne dajemo tega, kar čutimo, na stran. Včasih se nam zazdi, da se nam bo ‘zmešalo’ ali pa se ponovi nekaj, kar smo že mislili, da smo dali čez. Vsi občutki so normalni. Če jih občutimo in si jih dovolimo slišati, potem nam na naši poti žalovanja pomagajo. Postopoma lahko začnemo sprejemati smrt in v njej prepoznavati darove Življenja.
Ni potrebno, da hitimo. Ni potrebno, da poslušamo druge, kako naj bi žalovali. Ni potrebno, da začnemo živeti življenje takšno, kot je bilo pred izgubo. Ni potrebno, da se navzven kažemo kot močni, takšni kot bi naša oklica pričakovala, da smo. Vedno si lahko dovolimo poskrbeti zase na način, ki je dober za nas. V izgubi smo povabljeni, da (v)stopimo v stik s sabo, svojim čutenjem, z resnico, ki se poraja v naši notranjosti. Prav je tisto, kar je dobro za nas.
Podpora poteka v obliki individualnih srečanj, ki potekajo 1x tedensko oziroma po dogovoru glede na vaše želje in potrebe. Zaradi samega procesa se priporoča kontinuiteta srečanj. Najprej se dobiva na uvodnem srečanju, na katerem podeliš svojo zgodbo, občutke, s katerimi prihajaš in karkoli kar je zate pomembno. Pogovoriva se tudi o tvojih željah in pričakovanjih, odgovorim ti na morebitna vprašanja in ti predstavim druge pomembne stvari povezane z najinimi srečanji. Po uvodnem srečanju se sam/a odločiš, ali želiš, da nadaljujeva z nadaljnjimi srečanji. Nadaljnja srečanja so namenjena soočanju z izgubo, z občutkov, ki spremljajo proces, z integracijo izgube v vsakodnevno življenje, podporo pri soočenju z drugimi pomembnimi temami našega življenja, ki rabijo posebno pozornost, ko doživimo izgubo bližnjega.
Namenjena je vsem, ki ste se srečali z izgubo bližnjega, ne glede na čas, ki je minil od izgube. Vsaka izguba je namreč edinstvena in vsaka si zasluži svoje mesto, svoj čas in našo pozornost – tudi tvoja.
Lahko žaluješ:
Svojega bližnjega si lahko izgubil/a po dolgotrajni ali nenadni bolezni, v nesreči, v samomoru … Vsaka zgodba izgube ima svoje posebno mesto v našem srcu, zato nam je dovoljeno o njej govoriti, se k njej vračati in jo ohranjati na način, ki je za nas pomemben in dragocen.
Če bi želel/a, da se dogovorimo za uvodno srečanje ali imaš vprašanje zame, me lahko pokličeš na 040 604 964 ali pa me kontaktiraš preko maila [email protected] ali preko kontaktnega obrazca. Z veseljem in v najkrajšem možnem času bom odgovorila.
Uvodno srečanje (90 min): 65 EUR
Individualno srečanje (50 min): 45 EUR
Individualno srečanje (100 min): 90 EUR