(Alenka Rebula)
Ženske se v današnjem času postopoma vračamo v svojo notranji občutek ženskosti in začenjamo živeti v skladu s sabo, s svojim notranjim vedenjem in čutenjem. Občutimo lahko, da stik s sabo podpira, hrani in usmerja, življenje v skladu s tem, kar smo, pa nas polni in osrečuje. Če tem svojim notranjim vzgibom želimo prisluhniti, se lahko pojavljajo določeni znaki kot klic k temu, da se resnično posvetimo sebi in usmerjati svojo energijo tudi navznoter, v poglobljeno in čuteče delo na sebi.
Pogosto so to neprijetne situacije v našem življenju, občutki, ki bremenijo in nam jemljejo življenjsko energijo, lahko tudi opazimo različne telesne simptome ali nepojasnjena nihanja razpoloženja. Včasih se zgodi, da doživimo močno krizo, lahko notranjo ali v odnosih ali na katerem drugem za nas pomembnem mestu. Vse to zato, ker ne poznamo in ne živimo sebe. Življenje želi, da prebudimo pristen stik s sabo in začnemo slediti notranjemu vodstvu, ne pa zunanjim pričakovanjem, normam, pravilom, vzorcem, ki smo jih ponotranjile tekom življenja.
Neomejeni viri znotraj nas nam dajejo možnost za uresničenje sebe v tem svetu, v odnosih, v katerih živimo, in, kar je zelo pomembno, v svojem lastnem telesu. Pomembno je, da si prisluhnemo. Da zaupamo svojemu notranjemu občutku, ki jasno ve, kaj je dobro za nas in kaj je tisto, kar nas izčrpava.
Izkušnja vsake ženske je edinstvena in sama na sebi govori zgodbo, ki ima vrednost sama na sebi. Poleg tega pa pričuje, da življenje prav vsake ženske navdihuje in spreminja življenja drugih žensk. V pristnem, iskrenem povezovanju – v spletanju in negovanju medsebojnih vezi – ženske zdravimo sebe in ženske rodove.
Vse to je pomembno ne le zaradi nas samih, ampak tudi zaradi odnosov, ki jih živimo z moškimi. Šele ko zares poznamo sebe ter se v svoji ženskosti počutimo Doma in imamo občutek notranje Celovitosti, lahko z moškimi zares zaživimo – uresničeno, zadovoljno, polno in v smeri (skupne) rasti.
