Proces psihoterapije nudi možnost, da se vrnemo k sebi in svoje življenje uravnamo tako, da bo uglašeno z nami in našim najglobljim védenjem in čutenjem. Nekatera ključna področja oz. teme, v katere v terapevtskem procesu vstopamo in jih raziskujemo, so naslednja:
1. Spoznavanje in razumevanje sebe
Proces psihoterapije odpira veliko možnosti za spoznavanje sebe, razumevanje, kako čustvujemo in delujemo ter spuščanje in preoblikovanje vsega nefunkcionalnega, ki se kaže v našem vsakodnevnem življenju v obliki različnih stisk, težav, telesnih simptomov.
Skozi terapevtski proces se učimo sprejemanja sebe in si dovolimo občutiti sebe v vseh odtenkih ter tako tudi prevzamemo odgovornost za svoje občutke, življenje in prepričanja, ki so z njim povezana.
2. Odprava simptomov, neprijetnih občutkov ter ne podpornih vzorcev
Odmik od na samih, naših potreb, želja, sanj se tekom življenja kaže v obliki različnih stik, neprijetnih občutkov, bolečin, nefunkcionalnega vedenja … V psihoterapiji imamo prostor in čas, da prepoznamo načine, mehanizme in vzorce, ki omejujejo naše življenje, in jih postopoma tudi razrešimo, preoblikujemo in vzpostavimo stik s sabo, ki nas podpira.
S tem se odpravijo simptomi, neprijetni občutki, spremeni se doživljanje sebe in okolice, vzpostavimo bolj pristen stik s sabo in z drugimi. Posledično se zmanjšajo in odpravijo tudi telesni simptomi, saj se skozi proces dela na sebi okrepi razumevanje povezave med telesom in našimi občutki.
Telo vedno govori resnico in telo je tisto, ki je vedno prisotno v sedanjem trenutku, zato naše delo, ko je to le mogoče, začenjamo s trenutnim doživljanjem in situacijami v življenju, s katerimi se soočamo.
3. Razumevanje preteklosti za bolj opolnomočeno sedanjost in prihodnost
Vračanje v pretekle izkušnje je smiselno do te mere, da nam pomaga prepoznati in razumeti določene situacije, ki se nam dogajajo v življenju. Tudi načini, kako vstopamo in gradimo odnose, so velikokrat povezani s tem, kako smo se tega naučili v svojem primarnem okolju.
Z ozaveščanjem, predelavo vzorcev in čustev se preteklost integrira in nas novo občutenje sebe prizemlji v tukaj in zdaj. To poglobi pristen stik s sabo in nam vrača zavedanje, da ne glede na vse že doživeto, imamo možnost izbire – izbire za spremembo in za življenje, ki odraža to, kar v resnici smo in si zase želimo.
4. Zdravi, razmejeni in ljubeči načini povezovanja in bivanja v odnosih in svetu
Tekom procesa psihoterapije izoblikujemo tudi nove, bolj zdrave in izpolnjujoče načine za vzpostavljanje odnosa s sabo in drugimi. Naučimo se izražati sebe, skrbeti zase, postavljati meje in se avtentično povezovati z drugimi.
Poveča se tudi dostop do naše življenjske energije in zmožnost za ustrezno in opolnomočeno soočanje z življenjem v bodoče. S tem se krepi zaupanje vase in sprejemanje vseh delov sebe, ki v tvorijo tvojo edinstveno celoto.
Povrne se nam zaupanje v tok življenja, čut za prepoznavanje okoliščin in ljudi, ki so dobri za nas in za vse tisto, kar te v življenju ne podpira in je potrebno preoblikovati ali spustiti, da odide.
5. Občutenje sebe kot celote in zmožnost čutenja Lepega
V procesu psihoterapije gre tudi za to, da spoznamo in razumemo mentalni, čustveni, telesni del nas samih, njihovo prepletenost in soodvisnost ter začenjamo vedno bolj prihajati v stik z našim zavestnim, dušnim delom, ki lahko, če mu dovolimo in delamo na tem, prevzema vodstvo za vse ostale dele nas.
Ojačajo se nam zmožnosti, da v svoje življenje zavestno vnašamo in sprejemamo več lepote, miru, ljubezni, radosti, živosti in smisla, ki nam ga daje širša slika življenja in sebe. Sčasoma v svojem telesu občutimo polnejše veselje do življenja ter pomirjenost in zadovoljstvo s tem, kar je.
