Če poslušam svoje srce, vem. Preprosto vem, ker čutim. Čutim, kaj si želim, kaj je dobro zame, kako lahko poskrbim zase v vsakršni okoliščini, v vsakršnem odnosu.
In vse to si dovolim tudi zrealizirati v svojem življenju, svojem vsakdanu. Ker verjamem, da mi vse to pripada, da je možno, da sem tega vredna. Ne glede na vse. Ne glede na to, kaj si mislijo in rečejo drugi.
Ko je moje srce odprto, je vse to res.
Povezana sem s sabo in z vsem, kar me obdaja. Prav vsakim človekom. Zato preprosto vem, da ko dam sebi to, kar rabim in si želim, dam prostor tudi drugim, da naredijo enako.
Vse to naredim z občutkom. Z veliko mero občutka ljubezni. Do sebe in drugih. Do vsega.
In ko je v mojih dejanjih TA občutek, ne morem narediti narobe ali prav, slabo ali dobro, zase ali za druge.
Naredim preprosto s srcem.
Srce pa vedno pozna tisto pravo, tisto resnično, tisto ljubeče.
In tukaj razglabljanje odpade.
Nima več smisla.
Ostane SRCE.
Ki ve.